Kdor bi rad sedanjo "butalsko logiko kozmologije" (oprostite izrazu) zamenjal s kako drugo, bolj konsistentno, bo v nadaljevanju našel kaj zanimivega.

Materialistična znanost nastanek sveta pojasnjuje s teorijo o velikem poku. Ali je ta teorija vredna zaupanja? Gradi namreč na zamisli, ki je nelogična. Veliki pok ni mogel nastati iz popolnega nič, saj tisti hip, ko se nekaj razleti, v hipu pride do razširjanja nečesa; v obravnavani razlagi - materije. A ker materija, tako kot energija, ne more nastati iz nič, je ta trditev zelo dvomljiva. Tudi če so vsi masni delci vesolja bruhnili iz ene same neznosno goste kroglice, kot pravijo – kdo je ustvaril to?

In tu se znajdemo pred zelo pomembnim vprašanjem: ali sploh obstaja kaka znana stvar, ki lahko nastane iz nič in se širi in razvija do neskončnosti, brez uporabe ali potrošnje materiala? Odgovor je en sam. Intelekt. Velja mu posvetiti nekaj več pozornosti.

Intelekt je edina stvar, ki prične z razvojem tako rekoč iz nič (iz gole zavesti, da obstaja) in pri produciranju misli o sebi in svojih domislekih nima omejitev. Nikakršnih razlogov namreč ni, da bi dosedanjim mislim ne dodal še novo - in tako lahko nadaljuje v neskončnost. Intelekt ali razum razvija samega sebe v smeri, ki si jo sam izbere. Lahko si izmisli popolnoma vse - tudi materijo, čustva, odnose. Ali je kaj, česar si ne bi mogel izmisliti? Misel je namreč neobhodna osnova vsega. Prav ničesar se ne moremo zavedati, spoznati, obravnavati, presojati, tehtati, čutiti, če se o tem ne pojavi misel. Ali se lahko intelekt tudi zmanjša? Lahko, a le po svoji volji. To se zgodi, če se odloči, da si bo naprtil omejitve. Takrat prične usihati, pride do njegove degradacije.